Moja dva centa....

Konec je...EUROBASKETA namreč. Kaj naj povem? Sem srečen, zadovoljen, razočaran? Če primerjam občutke s tistimi izpred tedna dni, ko je naša reprezentanca polna optimizma korakala proti polfinalu mi je MALO žal tekme s Hellasi. Na našem porazu mi je všeč samo to, da prvič nismo izkali izgovorov v sodnikih, neizkušenosti ali kajjazževemčem. Rekli smo: "Fak zajebali smo. Jebat ga taki je šport!"

Grki so nas v zadnjih par minutah razfukali ko majmune, tak da se še na naslednji tekmi proti Germanom nismo fkup sestavli. Tako kot nas je dvignila zmaga z Italjani v prvem krogu, po neverjetni trojki Lakoviča, nas je poraz proti Grčiji zabil vsaj 2 metra pod zemljo. Upam si trditi, da če bi Lakovič falil tisto trojko, da bi se poslovli v prvem krogu. Tako pa smo letali visoko, celo višje kot so si to mnogi upali trditi...tolko bolj je bolelo, ko smo se, ne preveč nežno, spet dotaknili parketa dvorane v Madridu.

Kljub vsemu smo dobli več kakor izgubili. Dragič je pokazal, da ima jajca in prikazal atraktivno, dinamično igro. Hvala Goran. Prihodnost je naša.


Ko je taj Dragič (akcija proti Poljski):





Včeraj smo za konec globoko vdihnili, zaprli oči in si zaželeli dobre košarke. Uspelo je in Petelinčeke smo sesuli še drugič na EP. Kvalifikacije za OI so drugo leto....ajde fantje gremo v PEKING!!!!

Ajd,

T